Menu

Osvobajanje = odpuščanje + sprejemanje

januar 22, 2017 - Za domačo rabo
Osvobajanje = odpuščanje + sprejemanje

Večina vzrokov pri udeležencih osebnih obravnav so globoke zamere, ki imajo korenine v prejšnjih življenjih in so že davno prerasle vse meje razumnega ter so se sprevrgle v agresijo.

Zamere so v večini primerov v odnosu moška-ženska energija in obratno.  Mati-sin, oče-hči, mož-žena …

sovraštvo in agresija do ene od energij povzroča destrukcije na vseh ravneh.

Dejstvo je, da smo skupek moške in ženske energije. Agresija do ene od obeh pomeni nesprejemanje dela sebe. Nesprejemanje delovanja ene od energij v vsem okoli nas in posledično v vsem obstoju. Za harmonično delovanje navznoter in navzven je sprejemanje obeh delov energij nujno.

Da harmonijo dosežemo, moramo odpustiti vse zamere, sprejeti sebe in druge brez predsodkov in iluzij. Odpuščanje in sprejemanje sta med najtežjimi nalogami človeštva.

Kaj je vzrok za zamero, ranjenost in bolečino?

Ločili so me od nečesa, kar imam za svoje. Če se je to zgodilo, to običajno pomeni, da do tistega, kar so nam vzeli, nismo imeli dovolj ljubezni in temu nismo puščali dovolj svobode. Preveliko navezovanje kaj hitro preraste v odvisnost. Predmet odvisnosti nam je vedno odvzet z namenom, da svojo energijo preusmerimo v izvor vsega – v Absolut.

Edina odvisnost, ki je dovoljena, je odvisnost od Izvora vsega oz. od Boga, če vam je poimenovanje blizu. V izvoru je namreč vse, kar potrebujemo za rast in napredek.

KAKO ODPUSTITI?

Ste vedeli, kako nevarno je živeti z zamerami v sebi? Vsakokrat, ko se spomnimo na situacijo ali osebo, ki nas je prizadela, ji pošiljamo porcijo sovraštva, agresijo in uničenje.

Dobro bi bilo odpustiti, dokler se zamera še zadržuje na subtilni ravni. S premlevanjem situacije, obsojanjem tistih, ki so nas prizadeli, zamero potiskamo vse globlje v podzavest, dokler se čutenje ne razgubi in ostane le spomin. Odpuščanje z razumom je preprosto: malo premisliš in najdeš razloge, zakaj je oseba taka in taka. Imela je pač težko življenje, ni ravno uravnovešena pa smo prepričani, da smo odpustili.

Zamera ostaja v podzavesti, se razbohoti in sprevrže v agresijo, ki se razširi na najglobljo raven, na ves obstoj – univerzum, kjer smo eno z vsem. Iz univerzuma se agresija vrača nazaj k nam in našim potomcem.

Kako odpustiti? Osvoboditi se agresije, ustaviti jo! Spremeniti svoj pogled na situacijo, odpustiti sebi, ker smo dovolili, da nas prizadenejo, in odpustiti tistim, ki so nas ranili, v zavedanju, da so le mediji, ki prenašajo informacijo za nas. Odpustiti v srcu in  s srcem, sprejeti ljudi, kakršni so, in sprejeti sebe. Osvoboditi se sovraštva in sodbe. Sprejeti dejstvo, da so nam ljudje in situacije poslani z namenom, da nam kažejo pot. Raziskati globoko v sebi, kje je vzrok za nastalo situacijo, kje nas žalitev najbolj boli.

Povzeto po S. N. Lazarevu

 

Edina pot do odpuščanja je narediti spremembo, spremembo v sebi!

Sprejeti dejstvo, da je vzrok za ranljivost globoko v nas, ga poiskati in se ga osvoboditi.

To je namen zamere in odpuščanja.

Sprejeti dejstvo, da je vsak človek božanski in na najgloblji ravni eno z nami in z vsem, kar je!