Le kdo se je ne spomni- tiste prve zaljubljenosti, ki človeku nadene rožnata očala, svet obrne na glavo, misli in vso energijo pa usmerja le v eno osebo, ki kaj hitro postane mali bog zaljubljenega.
Ko je človek v fazi zaljubljenosti, projicira svoja pričakovanja, želje in potrebe v drugo osebo. Kaj hitro iz nje naredi podobo lastnih iluzij.
Tako stanje na žalost lahko traja le kratek čas, saj druga oseba ni v stanju uresničevanja želja in potreb zaljubljenega iluzionista.
Če se osebi v fazi zaljubljenosti že močno zapleteta in nista v stanju sprotnega procesiranja iluzij in zablod, prva zaljubljenost preide v pogojevanje, obsedenost in posedovanje druge osebe …