[sgmb id=”1″]

Spoštovana Marija hvala ti za pomoč pri odpravljanju težav na nezavestni ravni.  Takšno doživetje človek težko opiše če ga sam ne doživi, saj bo opisana izkušnja kot znanstvena fantastika.

Bom pa svoje videnje kako je potekala odprava bolečine prizadetosti, jeze, ki je nastala ob ločitvi od dolgoletne partnerice s katero sva komplementarna partnerja  poizkusil  čim bolj kratko opisati.

Sam sem bil 100% prepričan da sem vse nastale stvari kot so bolečina, prizadetost, nezaupanje v ljudi že odpravil.  Ja sem jih ampak samo na zavestni ravni.  Na nezavestni je pa bila zadeva čisto drugačna.

Ko se en čas pogovarjaš z Marijo da bi s skupnimi močmi odkrila kje tišči vzrok da se neprestano  vrtiš v enem začaranem krogu  ti Marija začne pregledovati po domače povedano kje tišči problem v tebi Človek si vse stvari naredi sam ali zavestno ali pa nezavestno.

In ko prideta do problema se začne popotovanje k odpravi težav na nezavestni ravni. Ko sem zaprl oči se je pred menoj pojavil grozen obraz , obraz  starega človeka  zelo starega  kateri me je peljal direktno v podzemlje in se ga nisem nič bal. Ko sva vstopila v podzemlje sem ga prijel in privezal na drevo to drevo je bilo staro zelo staro samotno in ovil okoli njega toliko vrvi da se ga ni nič več  videlo.  Potem sem si pa v mislih priklical svojo komplementarno polovico da sva se združila v eno in nadaljeval pot v notranjost.

Pot je vodila globje in globje  in  srečevati sem začel grozne stvore , okostnjake,  ne da se opisat kaj vse ki jih še nikoli nisem videl da bi jim lahko dal ime ampak se jih nisem nič bal.  Hodil  sem naprej in iskal izhod , izhod v katerem sem točno vedel in čutil da se bom otresel vseh bolečin, zamer in ostale nesnage ki se je nabirala v meni in posebno  strahu pred novo potjo v življenju  v katerem bom končno svoboden in srečen želja je bila neizmerna.  Sem se pa vsake toliko časa  v tistih groznih poteh polno skal , prepadov, predorov polno groznih stvorov ki sem jih vsake toliko časa srečeval kar izgubil.  Ampak trdno prepričan vase  v Marijo in moje vodnike da mi bodo pomagali do izhoda in  moje svobode vseh bolečin zamer se je vsakič ko sem prosil pokažite mi pot vedno pojavila svetloba močna tako močna svetloba da se je ni dalo spregledat. Bližje ko sem bil izhodu so pa iz mene začeli lesti okostnjaki, bilo jih je ne vem koliko ampak vsak ki je prišel iz mene sem bil lažji in lažji , ker sem jih podil iz sebe bilo je isto kot bi bil v maternici in z nogami podil potiskal vse kar ne sodi zraven. Ko pa je prišel iz mene zadnji okostnjak sem pa slobodno poletel  proti luči katera se je pokazala kot izhod kateri se je počasi zapiral. V zadnjem hipu sem švignil skozi in pristal v globini morja. Od tam sem počasi lebdel proti površju. Višje sem bil bolj sem se začel  svetit  točno tako kot tista svetloba prej ki sem jo videl sem postajal še sam.  Malo preden sem prispel na površje sva se pa z mojo komplementarno polovico začela delit na polovico in sva se na površju tudi razcepila na dva dela. V tistem trenutku sem jo objel ji zaželel srečno in lepo nadaljno življenje ki si ga zasluži . Kar naenkrat je za nama prišel še en stvor in naju hotel oba potegniti v globino ampak sva z komplementarnim partnerjem združila moči in ga kot vijak  porinila nazaj v globino morja in v podzemlje. Šele takrat sem pa začutil tisto pravo olajšanje in tudi slišal Marijo kako se ji je oddahnilo saj se je krepko namučila na moji poti očiščevanja.

Ja res se sliši neverjetno še na poti domol sem prihajal k sebi.  Ko sem se doma usedel na klopco pa sem zaslišal glas zakaj si me zvezal in se jena vse pretege poizkušal rešit iz tistih vrvi sem okoli njega postavil še ograjo iz katere ne more pobegnit. Sem mu pa lepo dejal in podpisal, da bo  prost če bo dal  vsemu človeštvu nazaj vso ljubezen, poštenje in mir.

Hvala ti Marija

L.P.U.P.